Slovenske knjižnice v Argentini

Namen: Predstaviti zgodovino slovenskih knjižnic v Argentini: orisati delovanje in organizacijo knjižnic (ali imajo katalog, kako poteka izposoja, kakšen je odpiralni čas ipd.), značilnosti uporabnikov, izposoje in obiska knjižnic, mnenje o potrebnih spremembah v njihovi knjižnici, ter predstaviti pomen knjižnic za slovensko skupnost nekoč in danes. Metodologija/pristop: Pregled literature in terensko delo. Z respondenti iz 18 slovenskih knjižnic v Argentini smo izvedli polstrukturirane intervjuje, nato pa podatke analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Slovenci v Argentini se združujejo v društvih, ki večinoma imajo knjižnice, prav tako imajo knjižnico krovna organizacija Slovencev v Argentini Zedinjena Slovenija ter lektorata slovenščine v Buenos Airesu in Cordobi (skupaj 18 knjižnic). Največ knjižnic je v Buenos Airesu, so pa tudi v Mendozi, Barilochah, Rosariu, Cordobi in Parani. Večina knjižničark je prostovoljk brez bibliotekarske izobrazbe. Gradivo dobivajo na različne načine iz Slovenije, kot darove in z dediščinami. Večina knjižnic nima kataloga, ne vodi evidence izposoje, odpiralni čas je navadno v času dogodkov v društvu. Prireditve organizirajo redko ali sploh ne. Edina storitev je izposoja, predvsem otrokom, učiteljicam slovenskih šol in starejšim članom. Le knjižnica v Barilochah je vključena v sistem COBISS. Najbolj vitalne so knjižnice društev tretjega vala emigracije, večinoma so nastale v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Pomembne so za ohranjanje slovenske kulture in jezika, imajo pa tudi zgodovinsko, arhivsko in simbolno vrednost za skupnost. Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava slovenskih knjižnic v Argentini. Poleg predstavitve zgodovine in stanja knjižnic nakazuje tudi nekaj smernic za nadaljnji razvoj slovenskih izseljenskih knjižnic.