MODERNIZACIJA GEODETSKIH NALOG V SLOVENIJI – NEKOČ IN DANES

Povod za prispevek je obletnica državnosti Slovenije, ki jo praznujemo 25. junija, in s tem zaznamujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Z uredništvom revije, s katerim sem takrat strokovno redno sodeloval, smo se po daljšem usklajevanju dogovorili za tako obliko prispevka tudi za Slovenijo, čeprav takrat med pripravo in tudi ob objavi prispevka Slovenija formalno še ni bila neodvisna država. V uvodu prispevka je Slovenija iz razumljivih geopolitičnih razlogov še navedena kot republika na severozahodu Jugoslavije, v nadaljevanju pa se nato vsebina prispevka omeji le na državo Slovenijo (cit. prev.): »Kot majhen evropski narod in država si prizadevamo za skrbno uporabo zemljiških in naravnih virov, da bi ohranili ,mirno sožitje z naravo. Ves ta tehnološki razvoj gre nam v geodetski stroki in službi zelo »na roko« in ga tudi s pridom uporabljamo pri svojem delu, tako za izboljšanje kakovosti naših storitev in podatkov kot za racionalizacijo delovnih postopkov in povečanje učinkovitosti našega dela. Namesto »običajnih« letalskih snemanj so novi standard hkratna večsenzorska snemanja z dodanimi kamerami za poševno snemanje in lidarskim snemalnikom, namesto »običajnih« ortofotov bodo masovno izdelani tako imenovani pravi ortofoti in trirazsežni modeli površja, ki jih bomo s tehnikami navidezne in nadgrajene resničnosti uporabljali na način digitalnih dvojčkov realnega sveta. Naši terenski pomočniki bodo merilni roboti za hkratno merjenje in modeliranje ... A ob običajni delovni preobremenjenosti in lovljenju rokov nam pogosto žal zmanjka časa za temeljit razmislek o tovrstnih vseobsežnih inovacijah. Pri vsakdanjem delu smo namreč slovenski geodeti in geodetinje predvsem vpeti v utečene delovne procese ter osredotočeni na opravljanje tekočih delovnih nalog za izvajanje geodetskih storitev. Po burnem lanskem obdobju ob začetku uporabe nove katastrske zakonodaje in po uvedbi novega IS Kataster, ko smo bili praktično vsi v geodetski službi izpostavljeni intenzivni in celoviti modernizaciji delovnih procesov ter pravil izvajanja katastrskih postopkov in sprememb geodetskih podatkov, smo zdaj večinoma že v mirnejših vodah modernizacije, kjer pristojni deležniki nepričakovane pomanjkljivosti IS Kataster postopoma odpravljajo, pri tem pa so negativne in pozitivne izkušnje iz vsakdanje prakse vodilo za nadaljnje dopolnitve in spremembe informacijskega sistema ter v nadaljevanju tudi posameznih zakonodajnih določb. Glede modernizacije