DIFFERENCES IN POST-ACTIVATION POTENTIATION AND POST-ACTIVATION PERFORMANCE ENHANCEMENT BETWEEN FLYWHEEL AND BARBELL SQUAT PROTOCOLS

Namen raziskave je bil preveriti razlike v poaktivacijski potenciaciji (PAP) in poaktivacijskem izboljšanju (PAPE) med protokoloma počepanja na inercijski napraví (FW) in z olimpijsko ročko. Spremljane so bile lastnosti skrčka in višina skoka z nasprotnim gibanjem (CMJ). Izvedena je bila navzkrižna študija, v kateri je sodelovalo devetnajst študentov Fakultete za šport (24.9 [2.6] let, 171.1 [6.9] cm, 66.9 [8.6] kg). Preiskovanci so bili glede na izkušnje z inercijsko vadbo za moč razdeljeni v bolj (EX) in manj (unEX) izkušeni skupini. Meritve so bile izvedene v osmih terminih v naključnem vrstnem redu, in sicer: I) določitev optimalnega inercijskega bremena, II) določitev optimalnega masnega bremena z olimpijsko ročko, III) kontrolni obisk za določitev lastnosti skrčka, IV) kontrolni obisk za določitev višine CMJ, V in VI) lastnosti skrčka po protokolih počepanja na inercijski napravi in z olimpijsko ročko, VII in VIII) višina CMJ po protokolih počepanja na inercijski napravi in z olimpijsko ročko. Z analizo variance z mešanim načrtom (faktorji protokol [kontrolni, FW, ročka], čas [1-10 min] in izkušnje) smo ugotovili razlike v višini skoka, amplitudi skrčka, kontrakcijskem času skrčka in polovičnem relaksacijskem času skrčka med različnimi časovnimi intervali (1-10 min). Med protokoloma (FW in ročka) ter med EX in unEX preiskovanci so se nakazovale razlike, vendar v večini primerov niso bile statistično značilne. Glavna ugotovitev naše raziskave je, da protokola počepanja (FW in ročka) ne povzročita različnih sprememb v PAP in PAPE. Predvidevamo, da do razlik ni prišlo, ker sta bila protokola izenačena po intenzivnosti in tempu izvedbe ponovitev z bremenom, pri katerem so preiskovanci proizvedli največjo moč z ekscentrično-koncentričnim tipom izvedbe ponovitev, in zato, ker je protokol zajemal samo eno serijo počepov.