Posestne razmere na Ljutomerskem do razpusta zemljiških gospostev (1848)

Članek podaja pregled razvojne poti zemljiškega gospostva Gornji Ljutomer od izteka srednjega veka do leta 1848, ko je bilo ukinjeno. Njegov prvotni prostorski obseg je neznan; ugibanje o njem je možno le na osnovi obsega tamkajšnjega deželskega sodišča in obeh tamkajšnjih vikariatnih župnij s sedežema v Ljutomeru in Sv. Križu (Križevci). Na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek ga je takratni lastnik, deželni knez, izročil v last rodbini Schweinb(p)eck, tako daje postalo dedna zasebna last. V prispevku so opisane poglavitne faze prehajanja posameznih delov nekdaj enovitega gospostva v roke posameznikov, članovplemiških rodbin, ki so jih imele skozi generacije.