KOSEZI MED ZGODOVINOPISJEM IN KULTURO SPOMINJANJA: (RE)KONSTRUKCIJA, RECEPCIJA IN (RE)INTERPRETACIJE
Kosezi ali Edlinge že več kot stoletje burijo duhove v nacionalni zgodovini in kulturi spominjanja na obeh straneh Karavank. Medtem ko avstrijska historiografija zagovarja zlasti germansko poreklo sloja, je v slovenski uveljavljen kot del karantanske družbe, ki naj bi preživel do 16., do neke mere p...
Gespeichert in:
| Veröffentlicht in: | Acta Histriae 2021-01, Vol.29 (1), p.37 |
|---|---|
| 1. Verfasser: | |
| Format: | Artikel |
| Sprache: | slv |
| Schlagworte: | |
| Online-Zugang: | Volltext |
| Tags: |
Tag hinzufügen
Keine Tags, Fügen Sie den ersten Tag hinzu!
|
| container_end_page | |
|---|---|
| container_issue | 1 |
| container_start_page | 37 |
| container_title | Acta Histriae |
| container_volume | 29 |
| creator | Oman, Žiga |
| description | Kosezi ali Edlinge že več kot stoletje burijo duhove v nacionalni zgodovini in kulturi spominjanja na obeh straneh Karavank. Medtem ko avstrijska historiografija zagovarja zlasti germansko poreklo sloja, je v slovenski uveljavljen kot del karantanske družbe, ki naj bi preživel do 16., do neke mere pa še v 19. stoletje, zato v nacionalnem imaginariju tvori del kontinuitete s »prvo slovensko državo«. Članek je osredotočen na (re)konstrukcijo in recepcijo besede kosez ter družbenega sloja, ki naj bi ga označevala, v slovenski znanosti in kulturi spominjanja, pri čemer se dotakne tudi avstrijskih interpretacij. V nacionalni imaginarij so kosezi vstopili predvsem preko povezave z ustoličevanjem koroških vojvod. Ta je bila odkrita dve desetletji pred (re)konstrukcijo besede »kosez« v letih 1912/13, ki v ljudskem spominu ni izpričana. Preko ustoličevanja so kosezi v nacionalni zgodovini že med svetovnima vojnama postali eden od gradnikov slovenskega naroda, v kulturi spominjanja pa so se uveljavili s povojno recepcijo poljudnoznanstvenih del ter šolskih učbenikov, utemeljenih zlasti na interpretacijah Boga Grafenauerja. |
| doi_str_mv | 10.19233/AH.2021.3 |
| format | Article |
| fullrecord | <record><control><sourceid>proquest</sourceid><recordid>TN_cdi_proquest_journals_2620028035</recordid><sourceformat>XML</sourceformat><sourcesystem>PC</sourcesystem><sourcerecordid>2620028035</sourcerecordid><originalsourceid>FETCH-proquest_journals_26200280353</originalsourceid><addsrcrecordid>eNqNS80KgkAY3ENBUl56goUuBWn7g2HdRL9qNXdlXTt0kaA6RGRlvn8KPUDDwAzzg9CYEpeuGOeLYOcywqjLe8iinPoOob43QHZd30iLpUc54xY6JyqHo8ApRPi4VZE6CKkykceQYiFxUuxNoRXOM5UKGQct13iqYZYomRtdJKGIgznWEELW2e7T1UIa0JkGE7QpjFD_errXF_unQzTZgAl3zvNdvZpL_SlvVfN-tFXJlowQ5hPu8f9WXxD2QCc</addsrcrecordid><sourcetype>Aggregation Database</sourcetype><iscdi>true</iscdi><recordtype>article</recordtype><pqid>2620028035</pqid></control><display><type>article</type><title>KOSEZI MED ZGODOVINOPISJEM IN KULTURO SPOMINJANJA: (RE)KONSTRUKCIJA, RECEPCIJA IN (RE)INTERPRETACIJE</title><source>DOAJ Directory of Open Access Journals</source><source>Worldwide Political Science Abstracts</source><source>Elektronische Zeitschriftenbibliothek - Frei zugängliche E-Journals</source><creator>Oman, Žiga</creator><creatorcontrib>Oman, Žiga</creatorcontrib><description>Kosezi ali Edlinge že več kot stoletje burijo duhove v nacionalni zgodovini in kulturi spominjanja na obeh straneh Karavank. Medtem ko avstrijska historiografija zagovarja zlasti germansko poreklo sloja, je v slovenski uveljavljen kot del karantanske družbe, ki naj bi preživel do 16., do neke mere pa še v 19. stoletje, zato v nacionalnem imaginariju tvori del kontinuitete s »prvo slovensko državo«. Članek je osredotočen na (re)konstrukcijo in recepcijo besede kosez ter družbenega sloja, ki naj bi ga označevala, v slovenski znanosti in kulturi spominjanja, pri čemer se dotakne tudi avstrijskih interpretacij. V nacionalni imaginarij so kosezi vstopili predvsem preko povezave z ustoličevanjem koroških vojvod. Ta je bila odkrita dve desetletji pred (re)konstrukcijo besede »kosez« v letih 1912/13, ki v ljudskem spominu ni izpričana. Preko ustoličevanja so kosezi v nacionalni zgodovini že med svetovnima vojnama postali eden od gradnikov slovenskega naroda, v kulturi spominjanja pa so se uveljavili s povojno recepcijo poljudnoznanstvenih del ter šolskih učbenikov, utemeljenih zlasti na interpretacijah Boga Grafenauerja.</description><identifier>ISSN: 1318-0185</identifier><identifier>DOI: 10.19233/AH.2021.3</identifier><language>slv</language><publisher>Koper: Znanstveno Raziskovalno Sredisce Republike Slovenije, Univerza na Primorskem</publisher><subject>16th century ; 19th century ; Agitation ; Austrian culture ; Collective memory ; Construction ; Cultural heritage ; Historiography ; Imagination ; Interwar period ; Memories ; Middle Ages ; Nation building ; Peasants ; Slavic studies ; State building ; Textbooks ; Toponymy</subject><ispartof>Acta Histriae, 2021-01, Vol.29 (1), p.37</ispartof><rights>Copyright Znanstveno Raziskovalno Sredisce Republike Slovenije, Univerza na Primorskem 2021</rights><lds50>peer_reviewed</lds50><woscitedreferencessubscribed>false</woscitedreferencessubscribed></display><links><openurl>$$Topenurl_article</openurl><openurlfulltext>$$Topenurlfull_article</openurlfulltext><thumbnail>$$Tsyndetics_thumb_exl</thumbnail><link.rule.ids>314,778,782,862,27907,27908</link.rule.ids></links><search><creatorcontrib>Oman, Žiga</creatorcontrib><title>KOSEZI MED ZGODOVINOPISJEM IN KULTURO SPOMINJANJA: (RE)KONSTRUKCIJA, RECEPCIJA IN (RE)INTERPRETACIJE</title><title>Acta Histriae</title><description>Kosezi ali Edlinge že več kot stoletje burijo duhove v nacionalni zgodovini in kulturi spominjanja na obeh straneh Karavank. Medtem ko avstrijska historiografija zagovarja zlasti germansko poreklo sloja, je v slovenski uveljavljen kot del karantanske družbe, ki naj bi preživel do 16., do neke mere pa še v 19. stoletje, zato v nacionalnem imaginariju tvori del kontinuitete s »prvo slovensko državo«. Članek je osredotočen na (re)konstrukcijo in recepcijo besede kosez ter družbenega sloja, ki naj bi ga označevala, v slovenski znanosti in kulturi spominjanja, pri čemer se dotakne tudi avstrijskih interpretacij. V nacionalni imaginarij so kosezi vstopili predvsem preko povezave z ustoličevanjem koroških vojvod. Ta je bila odkrita dve desetletji pred (re)konstrukcijo besede »kosez« v letih 1912/13, ki v ljudskem spominu ni izpričana. Preko ustoličevanja so kosezi v nacionalni zgodovini že med svetovnima vojnama postali eden od gradnikov slovenskega naroda, v kulturi spominjanja pa so se uveljavili s povojno recepcijo poljudnoznanstvenih del ter šolskih učbenikov, utemeljenih zlasti na interpretacijah Boga Grafenauerja.</description><subject>16th century</subject><subject>19th century</subject><subject>Agitation</subject><subject>Austrian culture</subject><subject>Collective memory</subject><subject>Construction</subject><subject>Cultural heritage</subject><subject>Historiography</subject><subject>Imagination</subject><subject>Interwar period</subject><subject>Memories</subject><subject>Middle Ages</subject><subject>Nation building</subject><subject>Peasants</subject><subject>Slavic studies</subject><subject>State building</subject><subject>Textbooks</subject><subject>Toponymy</subject><issn>1318-0185</issn><fulltext>true</fulltext><rsrctype>article</rsrctype><creationdate>2021</creationdate><recordtype>article</recordtype><sourceid>7UB</sourceid><recordid>eNqNS80KgkAY3ENBUl56goUuBWn7g2HdRL9qNXdlXTt0kaA6RGRlvn8KPUDDwAzzg9CYEpeuGOeLYOcywqjLe8iinPoOob43QHZd30iLpUc54xY6JyqHo8ApRPi4VZE6CKkykceQYiFxUuxNoRXOM5UKGQct13iqYZYomRtdJKGIgznWEELW2e7T1UIa0JkGE7QpjFD_errXF_unQzTZgAl3zvNdvZpL_SlvVfN-tFXJlowQ5hPu8f9WXxD2QCc</recordid><startdate>20210101</startdate><enddate>20210101</enddate><creator>Oman, Žiga</creator><general>Znanstveno Raziskovalno Sredisce Republike Slovenije, Univerza na Primorskem</general><scope>7UB</scope><scope>8BJ</scope><scope>FQK</scope><scope>JBE</scope></search><sort><creationdate>20210101</creationdate><title>KOSEZI MED ZGODOVINOPISJEM IN KULTURO SPOMINJANJA: (RE)KONSTRUKCIJA, RECEPCIJA IN (RE)INTERPRETACIJE</title><author>Oman, Žiga</author></sort><facets><frbrtype>5</frbrtype><frbrgroupid>cdi_FETCH-proquest_journals_26200280353</frbrgroupid><rsrctype>articles</rsrctype><prefilter>articles</prefilter><language>slv</language><creationdate>2021</creationdate><topic>16th century</topic><topic>19th century</topic><topic>Agitation</topic><topic>Austrian culture</topic><topic>Collective memory</topic><topic>Construction</topic><topic>Cultural heritage</topic><topic>Historiography</topic><topic>Imagination</topic><topic>Interwar period</topic><topic>Memories</topic><topic>Middle Ages</topic><topic>Nation building</topic><topic>Peasants</topic><topic>Slavic studies</topic><topic>State building</topic><topic>Textbooks</topic><topic>Toponymy</topic><toplevel>peer_reviewed</toplevel><toplevel>online_resources</toplevel><creatorcontrib>Oman, Žiga</creatorcontrib><collection>Worldwide Political Science Abstracts</collection><collection>International Bibliography of the Social Sciences (IBSS)</collection><collection>International Bibliography of the Social Sciences</collection><collection>International Bibliography of the Social Sciences</collection><jtitle>Acta Histriae</jtitle></facets><delivery><delcategory>Remote Search Resource</delcategory><fulltext>fulltext</fulltext></delivery><addata><au>Oman, Žiga</au><format>journal</format><genre>article</genre><ristype>JOUR</ristype><atitle>KOSEZI MED ZGODOVINOPISJEM IN KULTURO SPOMINJANJA: (RE)KONSTRUKCIJA, RECEPCIJA IN (RE)INTERPRETACIJE</atitle><jtitle>Acta Histriae</jtitle><date>2021-01-01</date><risdate>2021</risdate><volume>29</volume><issue>1</issue><spage>37</spage><pages>37-</pages><issn>1318-0185</issn><abstract>Kosezi ali Edlinge že več kot stoletje burijo duhove v nacionalni zgodovini in kulturi spominjanja na obeh straneh Karavank. Medtem ko avstrijska historiografija zagovarja zlasti germansko poreklo sloja, je v slovenski uveljavljen kot del karantanske družbe, ki naj bi preživel do 16., do neke mere pa še v 19. stoletje, zato v nacionalnem imaginariju tvori del kontinuitete s »prvo slovensko državo«. Članek je osredotočen na (re)konstrukcijo in recepcijo besede kosez ter družbenega sloja, ki naj bi ga označevala, v slovenski znanosti in kulturi spominjanja, pri čemer se dotakne tudi avstrijskih interpretacij. V nacionalni imaginarij so kosezi vstopili predvsem preko povezave z ustoličevanjem koroških vojvod. Ta je bila odkrita dve desetletji pred (re)konstrukcijo besede »kosez« v letih 1912/13, ki v ljudskem spominu ni izpričana. Preko ustoličevanja so kosezi v nacionalni zgodovini že med svetovnima vojnama postali eden od gradnikov slovenskega naroda, v kulturi spominjanja pa so se uveljavili s povojno recepcijo poljudnoznanstvenih del ter šolskih učbenikov, utemeljenih zlasti na interpretacijah Boga Grafenauerja.</abstract><cop>Koper</cop><pub>Znanstveno Raziskovalno Sredisce Republike Slovenije, Univerza na Primorskem</pub><doi>10.19233/AH.2021.3</doi></addata></record> |
| fulltext | fulltext |
| identifier | ISSN: 1318-0185 |
| ispartof | Acta Histriae, 2021-01, Vol.29 (1), p.37 |
| issn | 1318-0185 |
| language | slv |
| recordid | cdi_proquest_journals_2620028035 |
| source | DOAJ Directory of Open Access Journals; Worldwide Political Science Abstracts; Elektronische Zeitschriftenbibliothek - Frei zugängliche E-Journals |
| subjects | 16th century 19th century Agitation Austrian culture Collective memory Construction Cultural heritage Historiography Imagination Interwar period Memories Middle Ages Nation building Peasants Slavic studies State building Textbooks Toponymy |
| title | KOSEZI MED ZGODOVINOPISJEM IN KULTURO SPOMINJANJA: (RE)KONSTRUKCIJA, RECEPCIJA IN (RE)INTERPRETACIJE |
| url | https://sfx.bib-bvb.de/sfx_tum?ctx_ver=Z39.88-2004&ctx_enc=info:ofi/enc:UTF-8&ctx_tim=2025-01-16T19%3A58%3A31IST&url_ver=Z39.88-2004&url_ctx_fmt=infofi/fmt:kev:mtx:ctx&rfr_id=info:sid/primo.exlibrisgroup.com:primo3-Article-proquest&rft_val_fmt=info:ofi/fmt:kev:mtx:journal&rft.genre=article&rft.atitle=KOSEZI%20MED%20ZGODOVINOPISJEM%20IN%20KULTURO%20SPOMINJANJA:%20(RE)KONSTRUKCIJA,%20RECEPCIJA%20IN%20(RE)INTERPRETACIJE&rft.jtitle=Acta%20Histriae&rft.au=Oman,%20%C5%BDiga&rft.date=2021-01-01&rft.volume=29&rft.issue=1&rft.spage=37&rft.pages=37-&rft.issn=1318-0185&rft_id=info:doi/10.19233/AH.2021.3&rft_dat=%3Cproquest%3E2620028035%3C/proquest%3E%3Curl%3E%3C/url%3E&disable_directlink=true&sfx.directlink=off&sfx.report_link=0&rft_id=info:oai/&rft_pqid=2620028035&rft_id=info:pmid/&rfr_iscdi=true |