Normativna kontrola imen oseb, družin in korporativnih teles v knjižnicah in arhivih

Namen: Knjižničarska in arhivska stroka sta sodelovali pri izdelavi standardov za opis gradiva, ki jih pri ustvarjanju zapisov upoštevata, vendar pa na nacionalni ravni oblikujeta popise gradiva in ustvarjalcev oziroma avtorjev neodvisno druga od druge. Na tak način se napori popisovanja v veliko primerih podvajajo. Radi bi ugotovili, ali knjižnice in arhivi popisujejo osebna in korporativna imena na podoben način.Metodologija/pristop: Primerjali smo ustvarjalce z območja severne Primorske, ki jih pokrivata Goriška knjižnica Franceta Bevka ter Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Vzorec je obsegal 10 primerov osebnih imen ter 16 primerov korporativnih imen iz normativne baze imen CONOR ter arhivske podatkovne zbirke SIRAnet, ki so se pojavili v obeh ustanovah.Rezultati: Ugotovili smo, da se podatki v zapisih v glavnem pokrivajo, vsaka stroka pa daje poudarek različnim podatkom. Pri arhivskih normativnih zapisih je poudarek na kontekstu (historiatu ustvarjalca, njegovi administrativni strukturi, času delovanja), pri knjižničarskih normativnih zapisih pa na variantah imena.Omejitve raziskave: Vzorec je razmeroma majhen, saj se v arhivu in knjižnici normativna kontrola izvaja različno in je v normativnih datotekah le malo zapisov za iste osebe in korporativna telesa. Poleg tega normativna podatkovna baza CONOR leta 2017 še ni vsebovala veliko imen korporativnih teles.Izvirnost/uporabnost raziskave: Oblikovali smo predlog za spletni portal, ki bi združeval tako splošne podatke o osebi oziroma korporaciji kot tudi normativne zapise iz obeh normativnih baz. Vključene bi bile tudi povezave na sorodne osebe in korporacije ter lokacije arhivov in knjižnic, kjer se gradivo nahaja.