Kodno preklapljanje v Ciceronovih pismih Atiku

Članek osvetljuje pojav kodnega preklapljanja v latinščini, pri čemer se osredotoča na Ciceronova pisma Atiku. Zmotno je prepričanje, da je dvojezičnost moderen pojav, saj je že v antiki izpričana v številnih literarnih in neliterarnih dokumentih. Dokaz, da sta bili grščina in latinščina kot najbolj razširjena in izpričana jezika v tedaj poznanem svetu v nenehnem stiku, so številni pisni viri, ki odražajo položaj, pomen in prestižnost enega in drugega jezika v različnih slojih antičnih družb. Zanimiv primer izposojanja je kodno preklapljanje, katerega najbolj znani primer je Ciceronova literarna zapuščina (zlasti njegov korpus zasebnih pisem). Pri njem je grščina jezik intimnosti, znak intimnega odnosa s sogovorcem (najpogosteje je to Ciceronov prijatelj Atik), dokaz kulturne superiornosti in izobraženosti, hkrati pa način ohranjanja distance do izrečenih trditev. Članek z vidika modernega razumevanja dvojezičnosti in kodnega preklapljanja pojasnjuje omenjene pojave v izbranih Ciceronovih pismih.