Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature (predgovor)
Potlačitev in odprava razlik ter ambivalenc je pogosto razumljena kot temeljna lastnost diskurzov moderne (npr. pri Anthonyju Giddensu in Petru Wagnerju), zato Claude Lefort pravilno ugotavlja, da lahko ideologijo definiramo kot red družbenega imaginarnega, ki je značilen za diskurz moderne. Epistem...
Gespeichert in:
Veröffentlicht in: | Primerjalna književnost 2019-01, Vol.42 (1), p.1-3 |
---|---|
Hauptverfasser: | , |
Format: | Artikel |
Sprache: | slv |
Schlagworte: | |
Online-Zugang: | Volltext |
Tags: |
Tag hinzufügen
Keine Tags, Fügen Sie den ersten Tag hinzu!
|
Zusammenfassung: | Potlačitev in odprava razlik ter ambivalenc je pogosto razumljena kot temeljna lastnost diskurzov moderne (npr. pri Anthonyju Giddensu in Petru Wagnerju), zato Claude Lefort pravilno ugotavlja, da lahko ideologijo definiramo kot red družbenega imaginarnega, ki je značilen za diskurz moderne. Epistemologija pa je prav tako eden od okvirov v prispevku Špele Virant, ki se najprej teoretsko osredotoča na razmerja med ideologijo, epistemologijo in literaturo, nato pa na primeru izbranih izsekov iz ameriške staroselske literature in kritike obravnava tudi prakso. Andrei Terian prikaže sorodnosti literarne paradigme, ki je prevladovala med leti 1960/1965 in 1980 tako v Romuniji kot tudi v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah (vključno z Jugoslavijo); sam paradigmo poimenuje z izrazom »socialistični modernizem« in primerja njegove značilnosti z značilnostmi poznega modernizma v zahodnoevropskih državah. Ştefan Baghiu pa obravnava »zahodno« žanrsko literaturo, prevedeno v Romuniji v obdobju socialističnega realizma, ter s tem opozarja na družbeno vlogo in funkcije socialističnorealistične literature. |
---|---|
ISSN: | 0351-1189 2591-1805 |