PROBLEM PROSTORSKO-OKOLJSKE TRAJNOSTNOSTI V RAZMERAH NARAŠČAJOČE FLUIDNOSTI DRUŽBENIH RAZMERIJ

Vpliv zmanjševanja prostorskih ovir na spreminjanje ozemeljske organizacije družb je bil stalnica sociološkega teoretiziranja in raziskovanja od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dinamizacija in fleksibilizacija časovno-prostorskih ritmov v vsakodnevnem življenjusta dolgoročno vplivali na spremembe v organiziranosti in strukturiranosti družb. Anthony Giddens je »raztezanju družbenih sistemov v času in prostoru« pripisal ključno vlogo pri pojasnjevanju prežemanja strukture in delovanja v visoko modernih družbah (koncept strukturacije).1 »Prostorski obrat« v sociologiji, ki je sledil Giddensovemu eksplicitnemu poudarku elementov prostora in časa pri pojasnjevanju družbenih sprememb modernih družb, je sovpadal z začetnimi, tako afirmativnimi kot kritiškimi tematizacijami omrežij, globalizacije in telekomunikacijsko-informacijske revolucije (Castells 1989, 1996; Harvey 1991; Mlinar 1992). Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je sledil (pričakovani) milenijski razmah preučevanja prostorske mobilnosti in tematiziranja »konca teritorialnih družb« (Urry 2000, 2006; Kaufmann 2004).