O zlorabi referenduma, s primerom »votlosti« referendumskega odločanja

(Dnevna) politika, sindikati in druge večje interesne skupine, ki jim ne uspe doseči kompromisa ali uresničiti partikularnih interesov, pogosto prelagajo breme za sprejemanje odločitev na volivce. Hkrati poskušajo določene politično organizirane skupine ljudi s pomočjo referendumskega odločanja uresničiti protiustavne ideje. Referendum je lahko (preizkušeno) sredstvo politične manipulacije, zato bi se v zdravi in pristno demokratični družbi morali izogibati uporabi referenduma za trenutne politične (strankarske, sindikalne ipd.) interese in za legitimiranje določene politike oziroma za iskanje plebiscitarne podpore zanjo. Pretirana uporaba referenduma slabi legitimnost parlamentarnega predstavništva in demokratičnost političnega sistema. Negacija integracijske in družbeno socialne funkcije referenduma je v Sloveniji postala očitna. Po drugi strani je politična oblast nenaklonjena referendumskemu odločanju o nekaterih najpomembnejših družbenih vprašanjih. Ob tem, ko se je vlada dolgo časa obotavljala v zvezi z razpisom referenduma o vstopu Slovenije v EU in NATO, se je odločila ratificirati Pogodbo o Ustavi za Evropo brez njenega referendumskega legitimiziranja. Dokler se institut referenduma uporablja v okviru ustavno dopustnih pravil politične igre je način njegove uporabe politično vprašanje. Po avtorjevem mnenju pa pri referendumu o t. i. tehničnem zakonu za izvedbo odločbe US o »izbrisanih« vprašanje smiselnosti referenduma, ki ni mogel vplivati na izvršljivost te odločbe, ni bilo le politično vprašanje, ampak tudi ustavnopravno vprašanje. S tega vidika je bilo odločanje državljanov »votlo«, imelo pa je pomembne politične posledice, tako v smislu rezultata na kasnejših državnozborskih volitvah kot zaradi nadaljnjega neizvrševanja odločbe US o izbrisanih.