O sodobnem pomenu grške παιδεία za pojem uravnotežene vzgoje: Aristotel, Nietzsche, Camus, Hannah Arendt

Sodobni izobraževalni sistemi so v nenehnem procesu preurejanja, kar zahteva pozoren premislek osnov in zgradbe vzgoje in izobraževanja. Kaj je vzgoja in izobrazba ni mogoče pojasniti z definicijami, temveč samo v zgodovinski osmislitvi. Ta članek je prispevek k osvetlitvi sedanjega stanja izobražev...

Ausführliche Beschreibung

Gespeichert in:
Bibliographische Detailangaben
Veröffentlicht in:Keria (Ljubljana.) 2009-12, Vol.11 (2), p.119-138
1. Verfasser: Kalan, Valentin
Format: Artikel
Sprache:eng
Schlagworte:
Online-Zugang:Volltext
Tags: Tag hinzufügen
Keine Tags, Fügen Sie den ersten Tag hinzu!
Beschreibung
Zusammenfassung:Sodobni izobraževalni sistemi so v nenehnem procesu preurejanja, kar zahteva pozoren premislek osnov in zgradbe vzgoje in izobraževanja. Kaj je vzgoja in izobrazba ni mogoče pojasniti z definicijami, temveč samo v zgodovinski osmislitvi. Ta članek je prispevek k osvetlitvi sedanjega stanja izobraževanja ob navezavi na antično grško tradicijo. Izmed antičnih avtorjev je dana prednost Aristotelu, ker je njegova teorija vzgoje manj poznana, izmed sodobnih filozofov pa so predstavljeni Nietzsche, Camus in Hannah Arendt. Članek ima zato naslednjo členitev: 1. Fenomenološki pristop k Aristotelovi pedagogiki, 2. Nietzschejeve ideje o izobraževanju, 3. Albert Camus in njegova kritika evropskega nihilizma ob navezavi na grško antiko in 4. Hannah Arendt – izobraževanje kot  priprava za nalogo obnavljanja našega skupnega sveta.
ISSN:1580-0261
2350-4234
1581-1263
DOI:10.4312/keria.11.2.119-138