Slepa fasada kot element sooblikovanja mestnega prostora

Mesto je, podobno kot človeško telo, organizem, ki funkcionira na principu soodvisnosti posameznih sestavnih delov. Njegove najmanjše osnovne enote - zgradbe - rastejo, se starajo, odmirajo in nadomeščajo z novimi. Proces, ki se odvija vso življenjsko dobo mesta. Zgradbe kot pretvorniki vzpostavljajo razmerje do okolja, v katerem se nahajajo. Poleg organizacijsko-funkcionalnega vidika, sprejemanja različnih virov (energije, vode, zraka) in oddajanja njihovih „destilatov“ je pomemben element njihova likovna podoba, pri čemer je fasadna lupina prvi in glavni posrednik informacij. V smislu neposredne vizualne komunikacije med notranjim in zunanjim prostorom obstajajo običajne fasade in fasade brez odprtin, tako imenovane „slepe fasade“, ki se v urbanem sestavu pojavljajo namerno ali naključno, za daljši ali krajši čas.