ANALIZA ODRSKEGA GOVORA - PRIMER BERGERJEVE UPRIZORITVE HLAPCEV (KOMENTIRANA IZDAJA)

Najtezje opredeljivo prozodi?no sredstvo, ki je izrazito individualno, je barva glasu, ki jo navadno opredeljujemo kar z metafori?nimi izrazi. »Z glasovnim barvanjem se razodeva stanje govornih organov in dusevnost [...]; lahko se namerno uporablja za umetnostno oblikovanje« (ToPorisi? 2000: 554). [Barva] glasu je lahko stalna, to je tista, ki je za posameznika posebna, ga identificira, po njej se bistveno lo?i od drugih ljudi; lahko pa je kontrolirana in jo oseba spreminja - uporabljamo jo pri posnemanju glasu drugih. Predvsem ta tip barvanja z glasom uporabljajo igralci. Ker je cilj mojega raziskovanja objektivno opisati sredstva, ki jih uporabljajo igralci, je pomembno, kako lahko barvo glasu tudi foneti?no prikazemo, kako jo lahko merimo. Po raziskavah, ki jih opravljajo na zagrebski foneti?ni soli,4 se da barvo glasu opredeliti in meriti predvsem z analizo formantov5 ([Ivo Skari]? 1991: 156). Pri tem naj bi nam vrednosti F1 - okoli 500 Hz, F2 - okoli 1500 Hz, F3 - okoli 2500 Hz in F4 - okoli 3500 Hz (Fant 1970, Sundberg 1974, Laver 1996 v Varosanec-SKAri? 2005: 27) pokazale, da gre za t. i. normalen glas. Normalne osnovne frekvence naj bi se po meritvah gibale med 60 in 240 Hz - za zenske je povpre?na vrednost 200 Hz, za moske pa 120 Hz. »Raziskovanje potrjuje, da je za estetiko glasu vokalnih profesionalcev pomembna frekvenca formantov in jakost resonantnih frekvenc« (Varosanec-SKAri? 2005: 48). V splosnem je zna?ilno, da je pri zenskah razlika formantov na frekven?ni lestvici ve?ja kot pri moskih. Pri igralcih se navadno za dolo?anje barve glasu analizirajo t. i. igralski formanti (Varosanec-SKAri? 2005: 49). Prou?evanje odrskega govora v uprizoritvi Hlapci: Komentirana izdaja poteka v dveh temeljnih korakih. V prvem koraku prou?ujem razliko med dramskim in uprizoritvenim besedilom, ki ga razumem kot neke vrste scenarij za gledalisko uprizoritev. V prispevku termin uprizoritveno besedilo razumem kot besedilo, ki se lahko bolj ali manj razlikuje od dramske predloge. Skozi zgodovino se je odnos drasti?no spreminjal, od obdobja tako imenovanega tekstocentrizma, ko je bila zna?ilna podrejenost uprizoritvenega besedila dramskemu: dobra je bila tista uprizoritev, ki je dramskemu besedilu ?im bolj v popolnosti sledila. Sledilo je obdobje, ki se je od prejsnjega popolnoma odvrnilo in je besedilo postavilo v ozadje - obdobje scenocentrizma. V novem tiso?letju (in ze prej) je dramsko besedilo le ena od uprizoritvenih komponent, ki soustvarja uprizoritev. V te