KOLABORATIVNI SLOVAR RAZVEZANI JEZIK

Uporabniki imajo moznost, da preverijo pomen dolocene besede, prav tako pa lah- ko prispevajo nova gesla oz. geselske clanke. Videti je, da je prav zato Razvezani jezik se posebej dragocen, saj omogoca, da se v leksikalno bazo shranjujejo neologizmi in nove besede. V zgodovini slovenskega jezika se govorcem prvic ponuja taksna mo- znost - uporabniki lahko polnijo leksikalno bazo s slengovskimi in narecnimi izrazi, izposojenkami, besednimi igrami ipd., skratka z »vsakodnevno govorico, ki odseva tudi odklone od kodificiranega« (DoBrovoljc in jakoP 2011: 13); jezik je opredeljen kot igra, kar nakazuje distanco do jezikovne tradicije. V tem smislu se zdi, da je resena zagata povprecnega slovarja, »ki se malo in slabo ozira na govorce in govorke« (sTaBej 2009: 115). Vecina geselskih besed so prevzeti izrazi s se ne ustaljeno rabo v slovensci- ni, pri precej izrazih je poudarek na njihovi preneseni rabi, upostevana je raba v rekih, pregovorih, kletvicah; znacilnost slovarja so foneticni zapisi. Gesla prihajajo tako iz tradicije kot iz popularne kulture, iz sveta politike, sporta, zabave ipd. Z leksikografskega stalisca so geselski clanki v razlagalnih slovarjih sestavlje - ni iz stirih vecjih delov: glave, zaglavja3, pomenskega dela (razlage z ilustrativnim gradivom) in gnezda, vsebujejo pa lahko tudi podgesla. V glavi geselskega clanka sta geslo ali iztocnica, njegove osnovne oblike in slovnicni kvalifikator, ki oznacuje besedno vrsto. Zaglavje vsebuje ostale kvalifikatorje, podatke o intonaciji in poseb- nostih gesla. V pomenskem delu je razlaga gesla, ki je lahko polno pomenska oz. funkcijska, nepolna ali posredna. Glede na to, ali je beseda eno- ali vecpomenska, je razlaga razclenjena na pomenske oddelke, ki so oznaceni z arabskimi stevilkami, podpomene pa locuje znak //. Sledi ilustrativno gradivo, ki z zgledi - citati ali iztrz- ki (abstrahiranimi zvezanimi) - dopolnjuje pomensko razlago. Geselski clanek ima lahko tudi gnezdo, v katerem je zbrano posebno gradivo: v frazeoloskem gnezdu preneseno rabljene zveze, reki, pregovori ipd. in v terminoloskem gnezdu strokovni izrazi. Ponekod ob koncu clanka najdemo se stilno-plastne kvalifikatorje, ki povedo, v katerih zvrsteh ali vrstah besedila se obravnavana slovarska iztocnica uporablja. [Poleg] tega poznamo se pomenske, terminoloske, ekspresivne, casovno-frekvencne in intonativne kvalifikatorje, ki se lahko pojavijo na razlicnih mestih v slovarskem sestavku. Gre za nekaksno klasicno obliko geselskih clankov, ki