O aktualnostnočlenitvenih in diskurzivnih vidikih v španščini kot tujem jeziku: Analiza rabe osebka v govoru slovenskih študentov španščine

Kot ena izmed pragmatičnih zmožnosti diskurzna zmožnost med drugim odraža sposobnost učenca tujega jezika, da rabo jezikovnega sistema v skladu z načelom perečnosti ustrezno prilagodi lastnemu namenu, sogovorčevim potrebam in sporočanjski situaciji. Ustrezna raba sredstev je v španščini še toliko bolj ključna, saj jezik razpolaga s širokim naborom različnih mehanizmov, ki so posebej usmerjeni k izražanju členitve po aktualnosti ali informacijske strukture povedi. Kljub temu da visoka diskurzna zmožnost učencu omogoča, da se čim bolj približa naravni rabi jezika, so v gradivih za poučevanje in učenje španščine kot tujega jezika tovrstni vidiki obravnavani zelo redko. Da bi prispevali k ozaveščanju o pomembnosti ustrezne rabe teh sredstev in podrobnejši pragmatični obravnavi v španščini kot tujem jeziku, v članku na podlagi korpusa, ki nastaja v okviru projekta PRACOMUL, analiziramo aktualnostnočlenitvene in diskurzivne vidike rabe predglagolskega osebka v govorjeni španščini slovenskih študentov. V ta namen v prispevku najprej na kratko predstavimo temeljne aktualnostnočlenitvene vrednosti in diskurzivne vzorce osebka v španščini ter natančneje opredelimo mesto, ki jim ga namenjajo smernice in gradiva za poučevanje španščine kot tujega jezika. Osrednji del prispevka je pregled načinov rabe izpuščenega in izraženega osebka v predglagolskem položaju v govorjenem diskurzu slovenskih študentov španščine, ki so v enem letu sodelovali pri gradnji korpusa. Ob aktualnostnočlenitvenih vzorcih in diskurzivnih vrednostih rabe osebka proučimo tudi širše pragmatične vloge. Menimo namreč, da lahko z dobrim poznavanjem trenutnega stanja prepoznamo trenutne pomanjkljivosti pri poučevanju teh vsebin in spretnosti ter naredimo prvi korak proti bolj sistematični in pragmatično-diskurzivno usmerjeni obravnavi teh mehanizmov v didaktičnih gradivih.