BUOYANCY ASSESED WITH FLOATING TESTS AND UNDERWATER WEIGHING. A PILOT STUDY
Cilj raziskave je bil primerjati vrednosti plovnosti, ki so ocenjene s testi z vrednostmi, ki so izračunane iz podatkov podvodnega tehtanja. Želeli smo ugotoviti tudi učinek telesne sestave na plovnost. Sedemindvajset žensk (starost: 20 ± 3 leta, višina: 1,66 ± 0,34 m, teža: 62 ± 7 kg; indeks telesn...
Gespeichert in:
Veröffentlicht in: | Kinesiologia slovenica 2024-01, Vol.30 (1), p.5-19 |
---|---|
Hauptverfasser: | , , , , |
Format: | Artikel |
Sprache: | eng |
Schlagworte: | |
Online-Zugang: | Volltext |
Tags: |
Tag hinzufügen
Keine Tags, Fügen Sie den ersten Tag hinzu!
|
Zusammenfassung: | Cilj raziskave je bil primerjati vrednosti plovnosti, ki so ocenjene s testi z vrednostmi, ki so izračunane iz podatkov podvodnega tehtanja. Želeli smo ugotoviti tudi učinek telesne sestave na plovnost. Sedemindvajset žensk (starost: 20 ± 3 leta, višina: 1,66 ± 0,34 m, teža: 62 ± 7 kg; indeks telesne mase: 22 ± 2; vitalna kapaciteta: 4,26 ± 0,47 1) in šestindvajset moških (starost: 19 ± 2 leti, višina: 1,81 ± 6,76 m, teža: 79 ± 10 kg indeks telesne mase: 24 ± 3; vitalna kapaciteta: 6,05 ± 0,7 1) je sodelovalo v raziskavi. V istem dnevu smo opravili teste plovnosti in meritve podvodnega tehtanja, vitalne kapacitete ter telesne sestave. Testiranje plovnosti je bilo sestavljeno iz testa v vodoravnem položaju (HT) in dveh testov v navpičnem položaju, pri katerih so bile roke bodisi priročeno (VT1), bodisi vzročeno (VT2). S temi testi smo ocenili plovnost preiskovancev (B-HT, B-VT1 in B-VT2). Poleg tega smo s podatki, izmerjenimi s podvodnim tehtanjem, izračunali tudi njihovo telesno prostornino in vzgon (В-c). Rezultati so pokazali, da je bil В-c zmerno povezan z B-VT1 (Spearmanov p = 0,51; p < 0,001) in B-VT2 (Spearmanov p = 0,55; p < 0,001), vendar ne z B-HT. Multipla regresijska je pokazala, da imata vitalna kapaciteta in mišična masa pozitiven oziroma negativen učinek na rezultate plovnosti, ocenjene s testoma v navpičnem položaju. Poleg tega je bila masa rok negativno povezana z rezultati plovnosti, ocenjenimi z VT2 (ß = -6,26; p = 0,005). Glede na dobljene rezultate lahko sklepamo, da sta za ugotavljanje plovnosti oba testa v navpičnem položaju (priročeno in vzročeno) primerno nadomestilo testiranju s podvodnim tehtanjem. Plovnost je močno povezana z vitalno kapaciteto in v manjši meri z mišično maso. Mišična masa ni dejavnik, ki bi ga lahko hipno spreminjali, medtem ko količino vdiha lahko nadziramo. Zato je nadzor dihanja in s tem zmanjševanje ali povečanje plovnosti pomembna veščina, ki naj bi jo plavalni začetniki osvojili v okviru programa začetnega učenja plavanja. |
---|---|
ISSN: | 1318-2269 2232-4062 |
DOI: | 10.52165/kinsi.3O.1.5-19 |