Vpliv svetlobne onesnaženosti na fenofazo olistanja: primer doline Voglajne in zgornjega Posotelja

Vpliv svetlobne onesnaženosti na fenofazo olistanja: primer doline Voglajne in zgornjega Posotelja

Svetlobno onesnaženje je ena od oblik onesnaževanja, do katere je privedla človekova želja po daljšanju svetlega dela dneva. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo tudi v Sloveniji ugotovili že pred desetletji, vendar je stanje na tem področju, kljub Uredbi o mejnih vrednostih svet...

Ausführliche Beschreibung

Gespeichert in:
Bibliographische Detailangaben
Veröffentlicht in:Revija za geografijo 2022-06, Vol.17 (1), p.31-50
Hauptverfasser: Rajh, Mojca, Žiberna, Igor, Ivajnšič, Danijel, Pipenbaher, Nataša
Format: Artikel
Sprache:eng ; slv
Schlagworte:
Light pollution
Pollution
Remote sensing
Spatial analysis
Online-Zugang:Volltext
Tags: Tag hinzufügen
Keine Tags, Fügen Sie den ersten Tag hinzu!
container_end_page 50
container_issue 1
container_start_page 31
container_title Revija za geografijo
container_volume 17
creator Rajh, Mojca
Žiberna, Igor
Ivajnšič, Danijel
Pipenbaher, Nataša
description Svetlobno onesnaženje je ena od oblik onesnaževanja, do katere je privedla človekova želja po daljšanju svetlega dela dneva. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo tudi v Sloveniji ugotovili že pred desetletji, vendar je stanje na tem področju, kljub Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir le-tega je javna razsvetljava, pogosto pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. S pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja, terenskih opazovanj in prostorske analize smo uspeli dokazati, da svetlobno onesnaženje na območju doline Voglajne in zgornjega Posotelja vpliva na fenofazo olistanja, tako na nivoju habitata, ki ga tvorijo mali lesni krajinski elementi,  kot na nivoju vrste navadna breza (Betula pendula).
doi_str_mv 10.18690/rg.17.1.3217
format Article
fullrecord <record><control><sourceid>proquest_cross</sourceid><recordid>TN_cdi_proquest_journals_2813682283</recordid><sourceformat>XML</sourceformat><sourcesystem>PC</sourcesystem><sourcerecordid>2813682283</sourcerecordid><originalsourceid>FETCH-LOGICAL-c663-226ccda635f1fed457d66593c978c36987b29ce95bfefe239e7bb5842711c5e53</originalsourceid><addsrcrecordid>eNotUE1LAzEUDKJgqT16D3jedZM0H-tNil8g6KGU3kI2fVl2WZOabAv2x3nzf5laTzMM896bNwhdk6okStTVbWxLIktSMkrkGZpQpnihCF-fowlRfF4IwdeXaJZS11RU8FqqSk2QXW2Hbo_THsYhNB5w8JC8-fkGH9LYYW-wy9SZQ8Bh6NJofG_u8DZ2HxDxJkt5ZhXawfSZdB4f2hB9D63B7yGFEYbeXKELZ4YEs3-couXjw3LxXLy-Pb0s7l8LKwQrKBXWboxg3BEHmzmXmxy5ZjYntUzUSja0tlDzxoEDymqQTcPVnEpCLAfOpujmtHYbw-cO0qj7sIs-X9RUESYUpYplV3Fy2RhSiuD08RcTvzSp9F-TOraaSE30sUn2C0FsaRM</addsrcrecordid><sourcetype>Aggregation Database</sourcetype><iscdi>true</iscdi><recordtype>article</recordtype><pqid>2813682283</pqid></control><display><type>article</type><title>Vpliv svetlobne onesnaženosti na fenofazo olistanja: primer doline Voglajne in zgornjega Posotelja</title><source>Elektronische Zeitschriftenbibliothek - Frei zugängliche E-Journals</source><creator>Rajh, Mojca ; Žiberna, Igor ; Ivajnšič, Danijel ; Pipenbaher, Nataša</creator><creatorcontrib>Rajh, Mojca ; Žiberna, Igor ; Ivajnšič, Danijel ; Pipenbaher, Nataša</creatorcontrib><description>Svetlobno onesnaženje je ena od oblik onesnaževanja, do katere je privedla človekova želja po daljšanju svetlega dela dneva. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo tudi v Sloveniji ugotovili že pred desetletji, vendar je stanje na tem področju, kljub Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir le-tega je javna razsvetljava, pogosto pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. S pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja, terenskih opazovanj in prostorske analize smo uspeli dokazati, da svetlobno onesnaženje na območju doline Voglajne in zgornjega Posotelja vpliva na fenofazo olistanja, tako na nivoju habitata, ki ga tvorijo mali lesni krajinski elementi,  kot na nivoju vrste navadna breza (Betula pendula).</description><identifier>ISSN: 1854-665X</identifier><identifier>EISSN: 2385-815X</identifier><identifier>DOI: 10.18690/rg.17.1.3217</identifier><language>eng ; slv</language><publisher>Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska Fakulteta</publisher><subject>Light pollution ; Pollution ; Remote sensing ; Spatial analysis</subject><ispartof>Revija za geografijo, 2022-06, Vol.17 (1), p.31-50</ispartof><rights>Copyright Univerza v Mariboru, Filozofska Fakulteta 2022</rights><lds50>peer_reviewed</lds50><woscitedreferencessubscribed>false</woscitedreferencessubscribed><orcidid>0000-0003-4419-5295 ; 0000-0003-1494-0194 ; 0000-0003-4796-4061</orcidid></display><links><openurl>$$Topenurl_article</openurl><openurlfulltext>$$Topenurlfull_article</openurlfulltext><thumbnail>$$Tsyndetics_thumb_exl</thumbnail><link.rule.ids>314,776,780,27901,27902</link.rule.ids></links><search><creatorcontrib>Rajh, Mojca</creatorcontrib><creatorcontrib>Žiberna, Igor</creatorcontrib><creatorcontrib>Ivajnšič, Danijel</creatorcontrib><creatorcontrib>Pipenbaher, Nataša</creatorcontrib><title>Vpliv svetlobne onesnaženosti na fenofazo olistanja: primer doline Voglajne in zgornjega Posotelja</title><title>Revija za geografijo</title><description>Svetlobno onesnaženje je ena od oblik onesnaževanja, do katere je privedla človekova želja po daljšanju svetlega dela dneva. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo tudi v Sloveniji ugotovili že pred desetletji, vendar je stanje na tem področju, kljub Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir le-tega je javna razsvetljava, pogosto pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. S pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja, terenskih opazovanj in prostorske analize smo uspeli dokazati, da svetlobno onesnaženje na območju doline Voglajne in zgornjega Posotelja vpliva na fenofazo olistanja, tako na nivoju habitata, ki ga tvorijo mali lesni krajinski elementi,  kot na nivoju vrste navadna breza (Betula pendula).</description><subject>Light pollution</subject><subject>Pollution</subject><subject>Remote sensing</subject><subject>Spatial analysis</subject><issn>1854-665X</issn><issn>2385-815X</issn><fulltext>true</fulltext><rsrctype>article</rsrctype><creationdate>2022</creationdate><recordtype>article</recordtype><recordid>eNotUE1LAzEUDKJgqT16D3jedZM0H-tNil8g6KGU3kI2fVl2WZOabAv2x3nzf5laTzMM896bNwhdk6okStTVbWxLIktSMkrkGZpQpnihCF-fowlRfF4IwdeXaJZS11RU8FqqSk2QXW2Hbo_THsYhNB5w8JC8-fkGH9LYYW-wy9SZQ8Bh6NJofG_u8DZ2HxDxJkt5ZhXawfSZdB4f2hB9D63B7yGFEYbeXKELZ4YEs3-couXjw3LxXLy-Pb0s7l8LKwQrKBXWboxg3BEHmzmXmxy5ZjYntUzUSja0tlDzxoEDymqQTcPVnEpCLAfOpujmtHYbw-cO0qj7sIs-X9RUESYUpYplV3Fy2RhSiuD08RcTvzSp9F-TOraaSE30sUn2C0FsaRM</recordid><startdate>20220630</startdate><enddate>20220630</enddate><creator>Rajh, Mojca</creator><creator>Žiberna, Igor</creator><creator>Ivajnšič, Danijel</creator><creator>Pipenbaher, Nataša</creator><general>Univerza v Mariboru, Filozofska Fakulteta</general><scope>AAYXX</scope><scope>CITATION</scope><scope>8BJ</scope><scope>FQK</scope><scope>JBE</scope><orcidid>https://orcid.org/0000-0003-4419-5295</orcidid><orcidid>https://orcid.org/0000-0003-1494-0194</orcidid><orcidid>https://orcid.org/0000-0003-4796-4061</orcidid></search><sort><creationdate>20220630</creationdate><title>Vpliv svetlobne onesnaženosti na fenofazo olistanja: primer doline Voglajne in zgornjega Posotelja</title><author>Rajh, Mojca ; Žiberna, Igor ; Ivajnšič, Danijel ; Pipenbaher, Nataša</author></sort><facets><frbrtype>5</frbrtype><frbrgroupid>cdi_FETCH-LOGICAL-c663-226ccda635f1fed457d66593c978c36987b29ce95bfefe239e7bb5842711c5e53</frbrgroupid><rsrctype>articles</rsrctype><prefilter>articles</prefilter><language>eng ; slv</language><creationdate>2022</creationdate><topic>Light pollution</topic><topic>Pollution</topic><topic>Remote sensing</topic><topic>Spatial analysis</topic><toplevel>peer_reviewed</toplevel><toplevel>online_resources</toplevel><creatorcontrib>Rajh, Mojca</creatorcontrib><creatorcontrib>Žiberna, Igor</creatorcontrib><creatorcontrib>Ivajnšič, Danijel</creatorcontrib><creatorcontrib>Pipenbaher, Nataša</creatorcontrib><collection>CrossRef</collection><collection>International Bibliography of the Social Sciences (IBSS)</collection><collection>International Bibliography of the Social Sciences</collection><collection>International Bibliography of the Social Sciences</collection><jtitle>Revija za geografijo</jtitle></facets><delivery><delcategory>Remote Search Resource</delcategory><fulltext>fulltext</fulltext></delivery><addata><au>Rajh, Mojca</au><au>Žiberna, Igor</au><au>Ivajnšič, Danijel</au><au>Pipenbaher, Nataša</au><format>journal</format><genre>article</genre><ristype>JOUR</ristype><atitle>Vpliv svetlobne onesnaženosti na fenofazo olistanja: primer doline Voglajne in zgornjega Posotelja</atitle><jtitle>Revija za geografijo</jtitle><date>2022-06-30</date><risdate>2022</risdate><volume>17</volume><issue>1</issue><spage>31</spage><epage>50</epage><pages>31-50</pages><issn>1854-665X</issn><eissn>2385-815X</eissn><abstract>Svetlobno onesnaženje je ena od oblik onesnaževanja, do katere je privedla človekova želja po daljšanju svetlega dela dneva. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo tudi v Sloveniji ugotovili že pred desetletji, vendar je stanje na tem področju, kljub Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir le-tega je javna razsvetljava, pogosto pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. S pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja, terenskih opazovanj in prostorske analize smo uspeli dokazati, da svetlobno onesnaženje na območju doline Voglajne in zgornjega Posotelja vpliva na fenofazo olistanja, tako na nivoju habitata, ki ga tvorijo mali lesni krajinski elementi,  kot na nivoju vrste navadna breza (Betula pendula).</abstract><cop>Maribor</cop><pub>Univerza v Mariboru, Filozofska Fakulteta</pub><doi>10.18690/rg.17.1.3217</doi><tpages>20</tpages><orcidid>https://orcid.org/0000-0003-4419-5295</orcidid><orcidid>https://orcid.org/0000-0003-1494-0194</orcidid><orcidid>https://orcid.org/0000-0003-4796-4061</orcidid></addata></record>
fulltext fulltext
identifier ISSN: 1854-665X
ispartof Revija za geografijo, 2022-06, Vol.17 (1), p.31-50
issn 1854-665X
2385-815X
language eng ; slv
recordid cdi_proquest_journals_2813682283
source Elektronische Zeitschriftenbibliothek - Frei zugängliche E-Journals
subjects Light pollution
Pollution
Remote sensing
Spatial analysis
title Vpliv svetlobne onesnaženosti na fenofazo olistanja: primer doline Voglajne in zgornjega Posotelja
url https://sfx.bib-bvb.de/sfx_tum?ctx_ver=Z39.88-2004&ctx_enc=info:ofi/enc:UTF-8&ctx_tim=2025-02-09T22%3A23%3A40IST&url_ver=Z39.88-2004&url_ctx_fmt=infofi/fmt:kev:mtx:ctx&rfr_id=info:sid/primo.exlibrisgroup.com:primo3-Article-proquest_cross&rft_val_fmt=info:ofi/fmt:kev:mtx:journal&rft.genre=article&rft.atitle=Vpliv%20svetlobne%20onesna%C5%BEenosti%20na%20fenofazo%20olistanja:%20primer%20doline%20Voglajne%20in%20zgornjega%20Posotelja&rft.jtitle=Revija%20za%20geografijo&rft.au=Rajh,%20Mojca&rft.date=2022-06-30&rft.volume=17&rft.issue=1&rft.spage=31&rft.epage=50&rft.pages=31-50&rft.issn=1854-665X&rft.eissn=2385-815X&rft_id=info:doi/10.18690/rg.17.1.3217&rft_dat=%3Cproquest_cross%3E2813682283%3C/proquest_cross%3E%3Curl%3E%3C/url%3E&disable_directlink=true&sfx.directlink=off&sfx.report_link=0&rft_id=info:oai/&rft_pqid=2813682283&rft_id=info:pmid/&rfr_iscdi=true