Avtentičnost v delih avtobiografskega gledališča: pristopi milenijske generacije

Med umetniki iste generacije, t. i. milenijci, ki delujejo predvsem na neodvisni sceni, lahko opazimo določene podobnosti, kot jih kažejo in uporabljajo predvsem v gledaliških formah, temah in odnosu do dramskega besedila. Bolj kot izvirna dramska besedila jih zanimajo avtobiografska besedila. Avtor pri tem ne nastopa kot samostojna oseba, temveč sodeluje cel kolektiv avtorjev. Gre za skupino ustvarjalcev, vključno z igralci oziroma izvajalci, ki izoblikuje dokončno različico besedila. Zdi se, da je izražanje avtentičnosti tako prek besedila kot na odru poglavitni namen takih pristopov k dramatiki. Predmet interpretacije postanejo trivialne in vsakdanje življenjske zadeve. V središče pozornosti postavljajo ljudi kot lastno samopodobo ali pa ljudi kot osebe, ki jih poznajo iz prijateljskih ali družinskih krogov, iz medijev ali iz pripovedovanja drugih. Avtorji se navdihujejo pri samih sebi, pri svojih težavah in odnosu do življenja. Poleg tega ustvarjalci radi pripovedujejo o sebi, analizirajo svoja občutja in zaznave, kot da bi imelo to, da jih lahko definirajo pred gledalci, nanje terapevtski učinek in bi potrjevalo relevantnost njihovega odnosa do življenja. Kaj lahko taka avtentičnost, ki se izraža s samoprojekcijo umetnikov v besedila pa tudi v uprizoritve, nudi občinstvu? Ali pri občinstvu vzbuja globlje zavedanje in razumevanje življenja ali zgolj reciklira tisto, kar že vemo? We can find certain similarities in theatre forms, topics and relationships to drama manifested and used by the artists of the same generation – so-called millennials operating primarily on the independent scene. They are more interested in autobiographical texts than in the original dramatic texts. The author is not represented as one person but as a cooperation of a collective of authors. It is the whole group of creators, the actors or performers included, who create the final shape of the text. It seems that expressing authenticity – in the text and on the stage – becomes the main intention of their approaches to drama. Trivial and everyday matters of life become the subjects of their interpretations. They place in the centre of their attention the human as their self-image or the human as a person they know from close or familiar circles, from media or stories of others. For authors, themselves or their issues and attitude towards life represent the inspiration. Also, they like to speak about themselves and analyse their feelings and perceptions as if defining these in fro